»Mislim, da je zavest o kratkosti življenja od pandemije naprej do neke mere kolektivna.«
»Koliko je vredno življenje«
»Mislim, da bo v prihodnje zato tudi moj pisanje drugačno, a še ne morem reči, kako.«
»Čeprav Chimamanda Ngozi Adichie očitno še vedno zelo težko govori o starših, je karizmatična, topla in predvsem duhovita (so)govornica.«
»Sovražniki, pozor: najhujše se je zgodilo. Mojega očeta ni več. Moja norost je zdaj razgaljena.«
»Najbrž je njegov uspeh mogoče delno pripisati globalni pandemični izkušnji, ki je – vsaj začasno – povzročila obrat navznoter in nekakšno kolektivno iskanje kontemplativnega, manj potrošniškega življenja.«
»Vključila bi svojo lastno izkušnjo nosečnosti in materinstva.«
»Očitno niso vsa življenja enakovredna: ko starejši umirajo sami.«
»Kaže, da bomo morali s koronavirusom živeti še dolgo, kar pa ne pomeni, da se življenju z virusi ne moremo prilagoditi. In od tega je odvisno, ali bomo na kakšno plesno predstavo v živo čakali še leta in medtem plesali zgolj pred kamerami in po dnevnih sobah.«
»Jezi me, da živimo v svetu, kjer lahko opravljamo najbolj prefinjene operacije možganov, kjer lahko presajamo srca – ne moremo pa urediti hormonskih težav žensk.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju